©SEM: Sege in navade zivljenskega cikla

Poroka

Na fotografijah ženitovanjskih šeg in navad iz 50. in 60. let zasledimo nevestino družico in ženinovega druga, camarja ali cavmarja (Podjuna, Rož) oz. mendirarja (Ziljska dolina), ki sta imela na ženitovanju pomembno vlogo. Ženinovega druga na fotografijah prepoznamo po zanj značilnem klobukom s trakovi oziroma na Zilji po zastavi. Na fotografijah je ženinov drug prikazan v različnih vlogah, ki jih je imel v okviru ženitovanjskih šeg: od vabljenja ženinovih in nevestinih svatov na poroko do odhoda ženina in neveste od doma. Ni pa na fotografijah izpostavljena njegova vloga v okviru drugih ženitovanjskih šeg in navad.
Pozornost raziskovalcev so v 50. in 60. letih 20. stoletja pritegnili odhod ženina in neveste od doma, slovo neveste od domačih na pragu, lažna nevesta in nekaj drugih obredij, ki so spremljala nevestin in ženinov odhod od doma. Fotografije svatov so redke za razliko od družinskih arhivov, kjer so prav te fotografije zelo pogoste. Prav zato je nekaj tovrstnih originalnih fotografij, pridobljenih iz družinskih arhivov, tudi reproduciranih in na ta način shranjenih v dokumentaciji SEM. Nekaj fotografij iz 50. in 60. let, ki so bile posnete v času individualnih raziskav posameznih kustosov, prikazuje ženina in nevesto pred cerkvijo in kako vstopata skozi cerkvena vrata.
V preteklosti so kustosi SEM najpogosteje fotografirali Ziljsko poroko.
V zadnjih dvajsetih letih so se posvetili sistematičnemu fotografiranju ženitovanjskih šeg in navad, tako da fotografirajo posamezne ženitovanjske navade od odhoda ženina in neveste od doma, šranganje, poročni obred, gostijo, ples in poročne igre-npr. krajo neveste in ženina (npr. Sketelj), ohranjenih pa je tudi zelo veliko tovrstnih fotografij in avdiovizualnih posnetkov v družinskih arhivih.

Ob smrti

Med pogrebnimi šegami, fotografiranih v 50. in 60. letih 20. stoletja, je veliko posnetkov, povezanih z zadnjim odhodom umrlega od doma, ko nad pragom domače hiše s krsto obredno zarišejo križ. Prav tako so fotografirali slovo skupnosti od umrlega pred hišnimi vrati, nalaganje krste na voz in procesije pogrebcev .
K fotografijam pogrebnih šeg smo uvrstili tudi fotografije nagrobnikov s slovenskimi napisi in fotografije znamenj. Prav tako posnete v 50. In 60. Letih 20. Stoletja.
V dokumentaciji Slovenskega etnografskega muzeja je ohranjenih nekaj fotografij z začetka 21. stoletja, ki sistematično prikazujejo pogrebne šege in navade.

Šege in navade življenskih ciklov

Poroka

Oče pelje nevesto do cerkve - poroka pri Gospe Sveti, Koroška.

Poroka pri Gospe Sveti, Koroška.

Poroka pri Gospe Sveti, Koroška.

»Nevesto peljejo v ženitovanjskem sprevodu na poti iz Loč proti Dolam.« Dole/Dellach

»Skupina svatov na poroki Franca Vuttija.« Dole/Dellach.

»"Muzikanti" - godba s katero so prišli "puršt?" na ženinov dom, od koder se odpravijo potem brez ženina po nevesto v ženitovanjskem sprevodu.« Dole/Dellach.

»"Puršt?" na konjih, pripravljeni da gredo po nevesto. Na čelu sprevoda konjenikov je "mәndirar".« Dole/Dellach.

Ženitovanje, Zilja.

Poroka

Ob smrti

»Pogreb Brugger Valentina, p.d. Bolta - poslovitev na pokopališču na Brdu.« Moste/Brugg

Grob Gabrijela Wuttija na pokopališču v Melvičah. Najznačilnejši tip groba na tem pokopališču. L. 1942 je bil z družino nasilno izseljen od fašistov.

Pogreb gostilničarja Woschißa (Božiča), Kot/Winkl pri Sv. Jakobu. Na pragu delajo Andrejev križ.

Pogreb gostilničarja Woschißa (Božiča), Kot pri Sv. Jakobu. Krsto dajejo na voz.

Trdnjavski stolp na pokopališču poleg cerkve v Tinjah.

Cestno znamenje na križpotju v Tinjah, Podjuna.

Znamenje za večno luč na pokopališču v Kotmani vasi/ Köttmannsdorf.

Nagrobni spomenik (slovenski) na vzhodni strani pokopališkega obzidja.

Ob smrti